Da bi vedeli, kdo naj bi bili v Kristusu in kakšen odnos naj bi imeli do drugih v njem, je pomembno, da imamo preprosto opredelitev pojmov »učenec« in »cerkev«.
Beseda »učenec« pomeni »sledilec«. Učenec je torej oseba, ki sledi Bogu. Jezus je rekel: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji.« V Božjem kraljestvu je torej Jezus naš kralj. Mi smo njegovi podaniki, podrejeni njegovi volji. Njegove želje, cilji, nameni, prioritete in vrednote so najvišje in najboljše. Njegova beseda je zakon. Kakšen je torej zakon kraljestva? Kaj Jezus zapoveduje svojim podanikom? Jezus je učil, da lahko Božje starozavezne zapovedi, tj. vso postavo in preroke, povzamemo s tema dvema zapovedima: Ljubi Boga in ljubi ljudi. Prav tako nam je zapovedal, naj delamo učence in jih učimo izpolnjevati vse njegove zapovedi. Ker delanje učencev vključuje tudi učenje vseh Jezusovih zapovedi, lahko Novo zavezo povzamemo z eno zapovedjo: »Naredite učence.« Učenec je torej nekdo, ki sledi Jezusu, ljubi Boga, ljubi ljudi in dela učence.
Morda si cerkev predstavljaš kot stavbo, kot kraj, kamor greš. Božja beseda o cerkvi govori kot o zboru, o skupnosti, h kateri pripadaš. Beseda »cerkev« se v Svetem pismu uporablja na tri načine:
Preproste cerkve so duhovne družine, katerih središče in kralj je Jezus. So duhovne družine, ki ljubijo Boga, ljubijo ljudi in delajo učence. Ko se skupine takšnih preprostih cerkva povežejo v nekaj večjega, lahko skupaj predstavljajo mestno oz. območno cerkev. Vse te preproste cerkve, ki so obstajale skozi zgodovino, povezane v območne cerkve, pa predstavljajo vesoljno cerkev.