Hitrost je pomembna, ker ta kratek čas, ki mu pravimo »življenje«, določa, kje bomo preživeli večnost. Božja beseda nam pove, da je Bog z nami potrpežljiv – ne želi, da bi kdorkoli umrl, temveč da bi se vsi spreobrnili in mu sledili. Bog nam daje več časa, ker ve, da ga imamo zelo malo, da opravimo vse, v kar nas kliče, in da dosežemo vse ljudi, ki naj bi jih dosegli. Da bi lahko Jezusu bližje sledili, moramo z njegovim ljudstvom deliti še hitreje. Ne moremo si preprosto vzeti časa. Pospešiti moramo tempo.
Čeprav je cerkev večja in predstavlja večji delež svetovnega prebivalstva kot kdajkoli prej, še vedno ne dohajamo hitrosti rasti prebivalstva. To pomeni, da danes na svetu živi več izgubljenih ljudi kot kdajkoli prej. To je nesprejemljivo. To je eden izmed razlogov, zakaj je tako pomembno delati učence, ki delajo učence.
Odstotek učencev, ki redno delajo učence, je izjemno pomemben. Za ponazoritev si poglejmo primer desetletnega obdobja.
Recimo, da začneš z enim učencem, ki enkrat na 18 mesecev naredi novega učenca. Novi učenci delajo enako. V desetih letih bi tako naredili 64 učencev.
Če bi namesto tega ta učenec in novi učenci naredili učenca vsake 4 mesece, bi v desetih letih naredili več kot milijardo učencev. Drugače povedano, v obdobju desetih let sprememba povprečne stopnje razmnoževanja z 18 mesecev na 4 mesece ne pomeni, da je rezultat 4,5-krat hitrejši. Hitrejši je več kot 15-milijonkrat!
To je mogoče, če nov učenec takoj deli, kar se uči, z drugimi. To pomeni, da lahko nekoga pripelje h Kristusu takoj, ko sam začne verovati. Ta vzorec se lahko nadaljuje ves čas procesa rasti učenca, če je v odnosu z nekom, ki se drži vzorca spodbujanja k poslušnost in deljenju tega, kar se nauči.