Zvestoba je veliko boljši pokazatelj duhovne zrelosti kot znanje ali opravljeni tečaji. Prizadevajmo si, da bomo pri delanju učencev merili prave stvari. Če smo poslušni in to, kar slišimo, delimo z drugimi, smo zvesti. Če pa slišimo in nismo poslušni ter ne delimo, smo nezvesti.
Obstajata dve ideji, ki v današnji cerkvi povzročata številne težave.
Prva ideja je, da je duhovna zrelost posameznika povezana s tem, koliko ve o Božji besedi. Ljudje se obnašajo, kot da je PRAVOVERNOST – tj. pravilna prepričanja – dobro merilo posameznikove vere.
Druga ideja pa je, da mora biti vodja »docela izurjen«, preden lahko začne s služenjem. Ljudje se obnašajo, kot da je POPOLNO ZNANJE dobro merilo posameznikove sposobnosti za služenje.
Težava pri prvi ideji – zanašanju na PRAVOVERSTVO oz. pravilna prepričanja – je, da sam Satan ve več o Svetem pismu kot katerikoli človek.
V BOŽJI BESEDI piše: »Ti veruješ, da je Bog eden? Prav imaš. Tudi demoni verujejo, a trepetajo.« Boljše merilo duhovne zrelosti je ORTOPRAKSA – tj. pravilno ravnanje. Veliko bolj bi nam morala biti pomembna ZVESTOBA v POSLUŠNOSTI in DELJENJU kot merjenje zrelosti le na podlagi znanja.
Težava pri drugi ideji – da mora biti nekdo docela izurjen, preden začne voditi – pa je, da ni nihče nikoli popolnoma izurjen. Jezus je v svet pošiljal mlade vodje, ki so se imeli še veliko za naučiti, da so opravili nekaj izmed najpomembnejšega dela v Božjem kraljestvu. Božja beseda pravi: »Poklical je k sebi dvanajstere ter jim dal moč in oblast nad vsemi demoni in za ozdravljanje bolezni. Poslal jih je oznanjat Božje kraljestvo in ozdravljat bolnike.«
Jezus je te mladeniče poslal, preden je Peter izrazil svoje prepričanje, da je Jezus odrešenik – nekaj, kar mi dojemamo kot prvi korak vere. Pozneje je Jezus Petra večkrat grajal zaradi njegovih napak in še pozneje je Peter Jezusa popolnoma zatajil. Drugi učenci so se med seboj prepirali, kateri izmed njih je največji in kakšno vlogo bo vsak igrali v prihajajočem Božjem kraljestvu.
Vsi so se morali še veliko naučiti, a Jezus jih je poslal oznanjat in delit to, kar so že vedeli. Zvestoba – veliko bolj kot znanje – se lahko začne takoj, ko posameznik začne slediti Jezusu.
Zrelost je odvisna od časa, zvest pa je učenec lahko v vsakem trenutku svojega življenja.