Jezik


English English
العربية Arabic
العربية - الأردن Arabic (Jordanian)
العربية التونسية Arabic (Tunisian)
Sign Language American Sign Language
বাংলা Bengali (India)
भोजपुरी Bhojpuri
Bosanski Bosnian
中文(繁體,香港) Cantonese (Traditional)
中文(简体) Chinese (Simplified)
中文(繁體) Chinese (Traditional)
Hrvatski Croatian
Français French
Deutsch German
ગુજરાતી Gujarati
Hausa Hausa
हिन्दी Hindi
Bahasa Indonesia Indonesian
Italiano Italian
ಕನ್ನಡ Kannada
한국어 Korean
کوردی Kurdish
ພາສາລາວ Lao
𑒧𑒻𑒟𑒱𑒪𑒲 Maithili
മലയാളം Malayalam
मराठी Marathi
नेपाली Nepali
ଓଡ଼ିଆ Oriya
فارسی Persian/Farsi
Polski Polish
Português Portuguese
ਪੰਜਾਬੀ Punjabi
Русский Russian
Română Romanian
Slovenščina Slovenian
Soomaali Somali
Español Spanish
Kiswahili Swahili
தமிழ் Tamil
తెలుగు Telugu
ไทย Thai
Türkçe Turkish
اردو Urdu
Tiếng Việt Vietnamese
Yorùbá Yoruba

Delanje učencev po vzoru račk – takojšnje vodenje

Ali veš, kaj imajo račke skupnega z delanjem učencev?

Si kdaj videli družino račk na sprehodu? Račke pravzaprav ponazarjajo pomembno načelo pri delanju učencev. Če želiš, da bi se Božja družina resnično razširila in rasla v zvestobi, začni na delanje učencev gledati kot račke – postani učenec in vodja hkrati.

Oglej si ta video

Ne glede na to, kje si, je prizor vedno enak:

Mama raca vodi, male račke pa ji sledijo v vrsti ena po ena. Mama raca vodi. Male račke sledijo. Če pa pogledaš pobliže, boš opazil še nekaj drugega. Vsaka mala račka pravzaprav igra dve vlogi istočasno:

Je račka torej UČENEC ali VODJA? Oboje.

In zato so račke na sprehodu čudovita prispodoba za delanje učencev. Bog želi, da njegova družina zelo naraste. Zato pričakuje, da je vsak učenec vodja, da vsak vernik deli ter da vsak učenec dela nove učence – in vse to istočasno.

Ena izmed pasti, v katere se učenci, ki delamo učence, ujamemo, je zmotno prepričanje, da moramo vedeti vse, ali pa vsaj veliko, preden lahko karkoli delimo. Toda učeništvo ne deluje tako. Učenci so kakor račke. Ni jim treba vedeti vsega, da lahko postanejo vodje; biti morajo le en korak pred drugimi.

Bog želi, da je njegova družina vse bolj zvesta. Zato pričakuje, da bo vsak vodja učenec; vsak, ki deli, vernik; ter vsak, ki dela učence, tudi sam učenec – in vse to istočasno.

Še ena past, v katero se učenci, ki delamo učence, ujamemo, je zmotno prepričanje, da nekdo nekje ve vse in če ga le najdemo in mu sledimo, bomo na konju. Toda učeništvo tudi tako ne deluje.

V Božjem kraljestvu je le ena »mama raca«, ki ji vsi sledimo – Jezus Kristus. Ne misijonar. Ne pastor. Ne profesor Svetega pisma. Le Jezus si zasluži našo polno vero.

Vsi ostali še rastemo. Vedno bo obstajal nekdo, ki je bližje Jezusu in se lahko od njega učimo. In vedno bo obstajal nekdo, ki je dlje od Jezusa in ga lahko vodimo. Ne glede na naš položaj, pa morajo biti naše oči (in naša srca) vedno uprte v Jezusa.

Pavel, ki je napisal velik del Nove zaveze in ustanovil številne izmed prvih cerkva, v Svetem pismu ni napisal le: »Postanite moji posnemovalci,« temveč: »Postanite moji posnemovalci, kakor sem jaz Kristusov.«

Pavel je vedel, kar vedo račke po vsem svetu in kar bi moral vedeti tudi vsak Jezusov učenec: vsak vodja v Božjem kraljestvu mora biti tudi učenec – in vsi smo Jezusovi učenci.

Pavel je v Svetem pismu prav tako zapisal: »Kar si slišal od mene […], izroči zanesljivim ljudem, takim, ki bodo zmožni tudi druge poučiti.«

Pavel je vedel, kar vedo račke po vsem svetu in kar bi moral vedeti tudi vsak Jezusov učenec: vsak učenec v Božjem kraljestvu mora biti tudi vodja – in vsi bi morali voditi kot Jezus, ki je dal svoje življenje za druge.

Če želiš, da Božja družina raste in je vse bolj zvesta, glej na delanje učencev kot na račke – postani vodja in učenec istočasno.

Vprašaj se