Jezus je svojim učencem zapovedal, naj nenehno ustanavljajo nove duhovne družine, jih izgrajujejo, da bodo bolj podobne Jezusu, in tudi njih učijo ustanavljati nove duhovne družine. Kako torej to dvoje združimo – kako smo lahko del cerkve in hkrati v procesu ustanavljanja novih cerkva?
V Božji besedi izvemo, da je Božji popoln načrt, da bi verniki živeli kot duhovna družina. Sveto pismo o tej družini kot o cerkvi govori na tri načine:
Predstavljaj si preprosto cerkev, ki jo sestavljajo štiri družine. Ta osnovna cerkev so ljudje, s komer te družine hodijo skozi življenje – to so bratje in sestre, ki se spodbujajo k ljubezni in dobrim delom. Predstavljaj si, da si vsak od teh parov prizadeva ustanoviti novo duhovno družino. Tam ne sodelujejo na enak način kot v svoji majhni družini, temveč dajejo VZOR in POMAGAJO novi duhovni družini pri njenih prvih korakih in nadaljnji rasti. Iz ene preproste cerkve tako istočasno nastanejo štiri nove.
To je primer tega, kako hitro lahko Bog razširi svojo družino. Na ta način lahko cerkev pospeši svoj tempo.
Kaj pa se zgodi s temi cerkvami, ko rastejo in ustanavljajo nove cerkve, ki ustanavljajo nove cerkve, ki ustanavljajo nove cerkve? Kako ostanejo povezane? Kako živijo kot razširjena duhovna družina? Vse te preproste cerkve so kot celice v rastočem telesu; skupaj pa se povezujejo v mestno ali območno cerkev. Te cerkve so si v sorodu. Delijo si enako duhovno sestavo. Vse povezuje prva družina, ki je začela ustanavljati nove družine. In zdaj se lahko – z nekaj vodstva – združijo v večje telo in tako storijo še več.