Vodenje v omrežjih

Preko vodenja z mreženjem rastoča skupina majhnih cerkva sodeluje, ustvarja nove vodje in naredi še več dobrega, kar je Bog načrtoval za njegove ljudi.

Kaj se torej zgodi s cerkvami, ki rastejo in začenjajo nove cerkve, ki začenjajo nove cerkve, ki začenjajo nove cerkve? Kako ostanejo povezane? Kako živijo skupaj kot razširjena duhovna družina?

Ko se duhovne družine (npr. preproste cerkve) množijo, se kmalu razvijejo mreže povezanih cerkva. Te mreže nato delujejo kot mestna ali deželna cerkev.

Na mestni ali deželni ravni vidimo tudi starešine in diakone. Na tej ravni pridejo v poštev tudi darovi kot apostoli, preroki, evangelisti, pastirji (pastorji) in učitelji. Ti darovi vodenja so namenjeni učencem, da bodo bolj učinkovito služili. Te vodje, pa tudi starešine in diakoni, lahko služijo veliko duhovnim družinam hkrati.  Ta vzorec vidimo v Svetem Pismu, na primer pri Diakonih v jeruzalemski cerkvi ali starešinah v efežanski cerkvi.

Taka struktura uporablja enak vzorec na makroravni kot duhovne družine na mikroravni. Vzorec 3/3 je razviden pri urjenju vodenja in vzajemnem mentorstvu.Vzorec štirih polj uporabljamo pri načrtovanju, ocenjevanju in poučevanju na višjih ravneh.

Glavna razlika je, da gre za rabo na skupinski, ne posamezni ravni. Zastavljeni cilji in aktivnosti se na srečanjih tako ustrezno prilagodijo.

Po navadi je središče mreže duhovnih družin tam, kjer se je mreža tudi začela. Ko se vpliv te mreže širi, dodaja več ravni pod njo. Dober kraj za središče mreže duhovnih družin je tam, kjer se je mreža tudi začela. Mreža cerkva iz Tampe se bo začela kot mestna cerkev v Tampi. Tekom njene rasti in njenega služenja bo začela delovati po vsej Floridi v imenu mreže. Ko začenjajo služiti in delovati po vsej državi in vsem svetu, začnejo delovati na državni ali celo na mednarodni ravni. Po različnih krajih in po svetu bo tudi veliko hčerinskih cerkva. Te mreže cerkva pogosto praviloma ostajajo povezane zaradi svoje skupne duhovne DNK in izvirne cerkve.

Včasih se mreža razdeli na še dodatne mreže zaradi jezikovih, logističnih ali drugih razlogov. To ni težava.  Če je bila DNK uspešno prenešena, ima cerkev vse potrebne sestavine za novo gibanje množenja učencev v vsaki duhovni družini ali celo v vsakem članu duhovne družine.

Vsaka cerkev je praviloma majhna in ima med štiri in dvanajst odraslih članov z njihovimi otroki. So medgeneracijske, čeprav lahko najstniki začenjajo svoje cerkve med vrstniki, če želijo. Zaradi majhnosti so odnosi bolj intimni, odgovornost je učinkovitejša, udejstvovanje pa je bolj polno.

Osnovni vzorec za ljudi, ki prihajajo h Kristusu ali ki so se na novo preselili, a Kristusu že sledijo, ni pridružitev obstoječi cerkvi, temveč ustanovitev nove duhovne družine, ki se nato pridruži mreži. Tako ostajajo duhovne družine dovolj majhne, da so plodovite in učinkovite pri delanju učencev. Spet, zaradi te majhnosti so odnosi bolj intimni, odgovornost je učinkovitejša, udejstvovanje pa je bolj polno.

Pripravljenost preprostih cerkva ali posameznih sledilcev do učenja, uslužnosti in deljenja Božje besede je duhovna DNK gibanja. Če se uspešno prenese iz generacije v generacijo, od cerkve do cerkve in od vernika do vernika, imamo že vse za množenje učencev v vsaki duhovni družini in vsakem Jezusovem sledilcu.

Ko gibanja začenjajo nova gibanja, takrat vidimo, kako to preveva celotna mesta ali celo države. Tako pride Božje kraljestvo, saj se Božja volja uresničuje v nebesih kakor na zemlji.

Tako lahko opravimo veliko pooblastilo in naredimo vse narode za učence.