Vedno del dveh cerkva

Jezus je svojim sledilcem naročil , naj kar naprej začenjajo nove duhovne družine, jih vzgajajo, da bodo bližje Jezusu, in še njih učijo začenjati nove duhovne družine.

Kako gre to dvoje skupaj? Kako smo lahko hkrati del ene cerkve in začenjamo druge?

Iz Božje besede izvemo, da po njegovem popolnem načrtu vsi živimo kot duhovna družina. Sveto Pismo govori o tej družini kot o cerkvi v treh oblikah:

• Vesoljna cerkev – skupščina vseh vernikov, ki so bili, so in bodo.
• Deželna ali mestna cerkev – skupščina vseh vernikov nekega mesta ali dela države.
• Preprosta cerkev – skupščina vernikov, ki se dobivajo v majhni skupini v kaki stavbi ali doma.

Predstavljajte si preprosto cerkev, ki jo sestavljajo štiri družine. Člani s temi ljudmi živijo – to so bratje in sestre, ki jih vzpodbujajo v ljubezni in dobrih delih. Predstavljajte si, da vsaka od štirih družin začne novo duhovno družino. Tam ne sodelujejo na enak način kot v svoji majhni skupini, temveč dajejo VZOR in POMAGAJO novi duhovni družini, ki je šele pri svojih prvih korakih. Ena sama cerkev istočasno ustanovi štiri nove. Tako hitro lahko Bog širi svojo družino. Tako lahko cerkev pospeši svoj tempo.

Kaj se torej dogaja s temi cerkvami, ko rastejo in začenjajo nove cerkve, ki začenjajo nove cerkve, ki začenjajo nove cerkve? Kako ostanejo povezane? Kako živijo kot razširjena duhovna družina? Vse te preproste cerkve so kot celice v rastočem telesu, skupaj pa se povežejo v mestno ali deželno cerkev. Te cerkve so v sorodu. Delijo si enako duhovno DNK. Vse so med seboj povezano skozi prvo množečo se družino. In zdaj – z nekaj vodenja – stopijo skupaj kot večje telo in lahko storijo še več.